Biti duhovnik, sin sv. Frančiška - sveta maša in akademija župnijskega pevskega zbora Kapela

BITI DUHOVNIK, SIN SV. FRANČIŠKA - SVETA MAŠA IN AKADEMIJA ŽUPNIJSKEGA PEVSKEGA ZBORA KAPELA V ČAST IN SPOMIN P. STANISLAVU ŠKRABCU DNE 5. OKTOBRA 2018

V petek, 5. oktobra, na predvečer stoletnice smrti p. Stanislava Škrabca, se je župnijski pevski zbor Kapela poklonil spominu največjega slovenista druge polovice 19. stoletja, patra Stanislava Škrabca. V cerkvi Marijinega oznanjenja na Kostanjevici v Novi Gorici sta p. Niko Žvokelj in p. Filip Rupnik darovala mašo za dva pokojna znamenita moža: P. Škrabca in p. Aleksandra Vaupotiča, ki sta živela v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Pater Škrabec slovenist svetovnega slovesa, je bil predstavljen predvsem kot redovnik in duhovnik ter človek. Zbor je prepeval med zahvalno mašo, po maši  pa je potekala tudi spominska akademija. Zbor je pri pripravi programa upošteval več vidikov: izbral je pesmi skladateljev, ki so bili povezani s p. Škrabcem ali ga občudovali ter pisce, ki so ljubili Kostanjevico in njeno Kostanjeviško Mater Marijo.  Med mašo in akademijo je pel pesmi njegovega prijatelja, skladatelja p. Angelika Hribarja (lani je bilo 110 let od njegove smrti) in sodobnika, frančiškana p. Hugolina Sattnerja. Mašo je zaključila vstajenjska Ves svet se danes radosti  Brede Šček (letos je 50 let od njene smrti) in tudi ostale so bile predvsem skladbe primorskih avtorjev: kromberškega župnika Vinka Vodopivca (letos je 140 let kar se je rodil), Stanka Jericija (lani je bilo 10 let od njegove smrti),  in Stanka Premrla, kakor tudi drugih skladateljev.

Pater Škrabec je po končani gimnaziji leta 1863  vstopil k frančiškanom, star 19 let, po končani teologiji je bil leta 1867 posvečen v duhovnika, star 23 let. Bil je izredno bister, nadarjen, a tudi marljiv in vztrajen pri delu. Po študiju slavistike v Gradcu je bil leta 1873 poslan v samostan na Kostanjevico za lektorja, star le 29 let. Na Kostanjevici je takrat delovala frančiškanska gimnazija, potekal je študij bogoslovja in modroslovja. Bil je vzor frančiškanskega brata v ponižnosti, čistosti, uboštvu in potrpežljivosti. Kot duhovnik je bil zelo cenjen spovednik, vse duhovniške dolžnosti je izpolnjeval do pičice natančno. Bil je študiozen profesor in raziskovalec. Dijaki so ga zelo spoštovali. O njegovem doprinosu slovenskemu jeziku, o njegovem občudovanju najlepšega jezika na svetu, so napisane knjige in zborniki s simpozijev o Škrabcu, ki jih organizira od l. 1993 Škrabčev odbor. Ljubil je cvetje, posebej gladiole, ki jih je prvi predstavil Slovencem, bralcem revije Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Na Kostanjevici je deloval polnih 42 let, žalosten se je moral umakniti skupaj s sobrati (razen p. Aleksandra Vavpotiča, ki je varoval samostan, a so ga Italijani ubili , misleč, da je vohun, v tunelu pod Kostanjevico 9. avgusta 1916) v Ljubljano in Kamnik pred  neusmiljenim bombardiranjem Gorice in samostana na Kostanjevici med Soško fronto l. 1915. Umrl je v Ljubljani 6.  10. 1918.

Po končani akademiji je bilo še odprtje razstave, ki nam z dokumenti in fotografijami govori o zgodovini Kostanjevice, o patru Škrabcu in vrtnicah bourbonkah, ki rastejo od leta 2003 v samostanskem vrtu. Razstavo je pripravilo Filatelistično društvo iz Ajdovščine.

 

Zapisala: Mira Baštjančič

Galerija: