Oktet Gallus Ribnica

Oktet Gallus Ribnica deluje od leta 1975, ko se je v Sodražici zbralo osem fantov v želji po ubranem petju in ohranjanju običajev, kot sta vasovanje in svatovanje. Zasedba, ki se je najprej imenovala Oktet Donit, je kasneje postala bolj raznolika s pevci iz drugih krajev in oktet še danes sestavlja pisana druščina iz različnih koncev Slovenije. Svoje sedanje ime pa je oktet prevzel ob praznovanju 400. obletnice smrti Jakoba Petelina Gallusa.

Zadnjih nekaj let oktet deluje pod umetniškim vodstvom mednarodno priznanega glasbenika in glasbenega pedagoga, maestra Milivoja Šurbka.

Repertoar Okteta Gallus Ribnica je raznolik in obsega od renesanse - kjer seveda prednjači Gallusova glasba - do skladb še živečih avtorjev, rusko pravoslavno liturgijo, ruske narodne pesmi, slovensko ljudsko in umetno pesem, slovensko in staroslovensko krščansko liturgijo in pesmi drugih evropskih narodov.

V Oktetu Gallus pojejo:

  • 1. tenor: Marjan Kljun, Robert Kožar
  • 2. tenor: Marjan Podgrajšek, Janez Rozman
  • bariton: Janez Rigler, Darko Vesel
  • bas: Aleš Lampe, Marjan Tratar

Umetniški vodja: maestro Milivoj Šurbek

 

KONCERT OKTETA GALLUS RIBNICA

Vstop v velike krščanske praznike se zgodi že na predvečer z raznimi vigilijami (božična vigilija, velikonočna vigilija, ponekod binkoštna vigilija, …). To so nekakšna bdenja pred prazniki z molitvami, procesijami, različnimi obredi (velikonočna vigilija!).

Za vigilijo pred župnijskim praznikom v Župniji Nova Gorica-Kapela je letos poskrbel OKTET GALLUS RIBNICA. Nič primernejše kot to, kajti člani okteta prihajajo iz okolice Škrabčevega rojstnega kraja (Hrovača pri Ribnici). S svojo pesmijo pri sveti maši ob 19. uri in z dodano šegavostjo ob nekaterih koncertnih pesmih po njej so med zidove samostana »priklicali« prisotnost p. Stanislava Škrabca, ki je na Kostanjevici dobrih 42 let polnil ozračje skupnosti Frančiškovih bratov s svojo ribniško hudomušnostjo. Dodan ribniški duh so vnesle tudi pesmi ribniškega rojaka Jakoba Petelina Gallusa. Slišati jih je bilo že med sveto mašo, nato pa med koncertom v samostanskem atriju. Ko se tem pesmim pridruži blagozvočnost Vinka Vodopivca in še kakšna narodna zraven, potem ni več razlike med primorskim in ribniškim čutenjem – obe duši se zlijeta v eno samo hvalnico Bogu, ki nam je v soboto, 7. aprila podaril tako lepo vreme, kot že dolgo ne. Temperature zraka, ki so se v tej pomladi prvič dvignile do dvajset  stopinj Celzija, se tudi pod noč niso spustile pregloboko, tako da je koncert med zidovi obnovljenega samostanskega atrija (obnovljen novembra 2017) lahko »odprl vrata« podobnim prireditvam, ki jih v Škrabčevem letu ne bo manjkalo.

V dodatku programa je zadonel Foersterjev (Anton Foerster) Večerni Ave. Zazdelo se je kot bi se oglasili zvonovi, ki pozvanjajo »Ave Marijo« in prikličejo pod domačo streho vaške otročaje. Po odlično izpeti pesmi in bučnem aplavzu smo se razšli na svoje domove.

 

Zapisala Petra Zavrtanik

Galerija: