Pogovor z jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem

Dr. Kozma Ahačič, strastni ljubitelj slovenskega jezika, sicer pa znanstveni svetnik in namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je kar nekaj časa čakal, ali se bo kdo lotil sodobne, učencem in dijakom prijazno napisane slovnico. No, ni ravno čakal križemrok. Kot jezikoslovec, literarni zgodovinar in leksikograf in kot raziskovalec, profesor in poznavalec zgodovine slovenskega jezika je ves čas vpet v številne projekte. Med njimi vodi projekt priprave Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki bo po razlagi gesel do zdaj naš najobsežnejši jezikovni slovar. Prvi del bo izšel prihodnje leto.

Bil je pobudnik, zdaj pa je tudi urednik leta 2014 vzpostavljenega brezplačnega slovarskega portala Fran, ki mu nekateri pravijo kar google slovenskih jezikovnih portalov, saj obsega čez trideset slovarjev, atlas, za povrhu pa še dve jezikovni svetovalnici.

Zdaj je sredi priprav novega jezikovnega portala Franček, namenjenega učencem osnovnih in srednjih šol ter njihovim učiteljem in profesorjem. In to še ni vse.
Med vsem tem se je Ahačič, ker je ni in ni dočakal, lotil pisanja slovnice ter marca letos pri založbi Rokus Klett izdal kar dve. Prva, Kratkoslovnica, je namenjena devetletkarjem ter vsem tistim, ki jih zanima kratek vpogled v slovnični opis slovenščine. Njena odlika je preprost, kratek in nazoren prikaz osnovne zgradbe slovenskega jezika, delno predstavljen z ilustracijami – te so delo Jake Vukotiča.

Drugo, Slovnico na kvadrat, naj bi vzeli v roke srednješolci, osnovnošolski učitelji slovenščine pa tudi tujih jezikov ter vsi tisti, ki se želijo bolj kompleksno poglobiti v slovenski jezik ali pa bi pri učenju tujih jezikov želeli osvežiti svoje znanje o strukturi jezika in jezikoslovno terminologijo. Poleg razširitve osnovnih opisov ter nizanja jezikovnih in jezikoslovnih zanimivosti je Ahačič Slovnici na kvadrat dodal tudi dobrodošlo analizo najpogostejših napak, ki jih delamo pri rabi slovenskega knjižnega jezika.

Obe slovnici je avtor naslonil na dobre tuje zglede, še posebno nemške, kolikor se je le dalo, se je izogibal definicijam, ne pa tudi najnovejšim spoznanjem sodobnega jezikoslovja. Poleg tega je uporabljal jezikovno gradivo iz sodobnih korpusov slovenskega jezika in iz šolsko obveznega kanona literarnih del.
Nobena skrivnost ni, da je slovenski jezik med najbolj osovraženimi predmeti med slovenskimi osnovnošolci in dijaki. To dejstvo se prav pomenljivo izraža tudi v povprečni oceni na maturi in nacionalnem preizkusu znanja, ki je najnižja prav pri predmetu slovenščine. Zakaj je tako? Ahačič meni, da gre pri osovraženosti predmeta bolj za mit iz preteklosti, ki se prenaša na mlajše generacije, zato je prepričan, da imajo številni mladi povsem radi pouk slovenščine in se slovenskega jezika tudi radi učijo.

Njegovi slovnici sta gotovo eden od odgovorov na te izzive. Šolskim klopem je ponudil priročnika, s katerima slovenski jezik postane prijazen, živ in ustvarjalen, predvsem pa zaveznik, in ne sovražnik vseh, ki se ga učijo in bi radi razumeli, kako je pravzaprav sploh zgrajen.

Povzeto po www.delo.si

 

DELOVA OSEBNOST LETA 2017 – JEZIKOSLOVEC DR. KOZMA AHAČIČ – na Kostanjevici v Novi Gorici, marca 2018

V ponedeljek, 12. marca 2018, se je na Kostanjevici v Novi Gorici zgodil prvi dogodek festivala Mesto knjige v organizaciji Frančiškanskega samostana Kostanjevica, Slavističnega društva Nova Gorica in Društva humanistov Goriške. Gost večera je bil dr. Kozma Ahačič (slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik, univerzitetni profesor, raziskovalec, vodja programske skupine Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRCSAZU, avtor sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce, urednik spletnega jezikovnega portala FRAN).

Pogovor je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju. Nejc Rožman Ivančič (profesor slovenščine na Gimnaziji v Novi Gorici) in doc. dr. Matej Šekli (višji znanstveni sodelavec na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU Ljubljana) sta spoštovanemu gostu izmenično postavljala vprašanja o naslednjih temah:

  • Predstavitev spletnih jezikovnih portalov Fran in Franček
  • Razlika med korpusi kot opisnimi jezikovnimi priročniki in slovarji kot normativnimi jezikovnimi priročniki
  • Predstavitev Kratkoslovnice (učbenik za osnovnošolce) in Slovnice na kvadrat (učbenik za srednješolce)
  • Jezikovna politika v Republiki Sloveniji in jezikovni pouk v slovenskih šolah
  • Jezikovna teorija pri pouku slovenščine
  • Pomen Škrabčevega dela danes

Ob koncu pa ne bo odveč še nekaj pojasnil o Knjižnem festivalu Mesto knjige. Organizator festivala Društvo humanistov Goriške in Mestna občina Nova Gorica želita prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kvalitetno bero knjig in knjižnih novosti ter s sejmom spodbuditi obiskovalce tudi k temu, da je knjiga najlepše darilo za vsakogar.


Zapisala Petra Zavrtanik

 


POGOVOR Z DR. KOZMO AHAČIČEM

 

V sklopu Škrabčevega leta in kot preddogodek festivala Mesto knjige je v ponedeljek, 12. 3. 2018, v samostanski dvorani Kostanjevica nad Novo Gorico potekal pogovor z dr. Kozmo Ahačičem v organizaciji Frančiškanskega samostana Kostanjevica, Slavističnega društva NovaGorica in Društva humanistov Goriške.

Z raziskovalcem ZRC SAZU, avtorjem sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce ter urednikom spletnega portala Fran sta se pogovarjala Nejc Rožman Ivančič in dr. Matej Šekli.

Spominu na p. Stanislava Škrabca so posvetili kar nekaj besed, veliko pa jih je bilo namenjenih slovenski jezikovni sodobnosti, zato je bil večer zanimiv in aktualen. Poleg odgovorov na zastavljena vprašanja je v prostor odmevala naklonjenost maternemu jeziku. Gost pogovornega večera nam je pomagal, da smo vsaj za nekaj časa na stran odrinili pretirano zaskrbljenost za prihodnost. Lepo je bilo videti polno dvorano. Še lepše pa ob koncu slišati poslušalce, ki niso skrivali zadovoljstva oz. že kar navdušenja nad prijetnim druženjem.

Na dogodku so predstavili tudi izdelke Gimnazije Nova Gorica, ki se je (tako kot druge šole na Goriškem) pridružila proslavljanju Škrabčevega leta.

Veselimo se novih dogodkov, ki nastajajo z istim namenom: spomniti se p. Stanislava Škrabca in ga približati ljudem.

 

Sonja Žežlina

 

Galerija: