PRENOS SVETIH MAŠ V MEDIJIH

16.03.2020

1. Povezava za spremljanje svetih maš po spletu:

 

2. Priprava na duhovno obhajilo (msgr. dr. Marjan Turnšek)

Krščanska vera nam daje potrebni pogum, saj smo "v živo" povezani s Troedinim Bogom, z Marijo in posebej tistimi svetniki, ki so nam še posebej pri srcu. Povezanost je lahko razlčno močna. V času, ko se ne moremo udeležiti svetih maš, je močno priporočeno "sprejemati" duhovno obhajilo. Ob nedeljah (seveda tudi ob delavnikih) zlasti v času, ko duhovnik obhaja sveto mašo v domači cerkvi (ko je to znano; in velja še posebej za tiste, katerih namena se pri maši posebej spominja); prav tako ob vsakem osebnem neorganiziranem obisku cerkve in Najsvetejšega v njej (trenutno). Seveda je to primerno vedno, ko sveto mašo spremljamo po medijih in pride čas obhajila. Sicer pa vedno, ko si vernik zaželi posebej močne Božje bližine in seveda tudi bližine svetnikov, saj kjer je Bog očitno navzoč, so tudi svetniki z njim.
 
Duhovno obhajilo lahko obhajate v naslednji obliki:
1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.
2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.
3) Preberemo evangelij dneva.
4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).
5) Obudimo vero in zmolimo veroizpoved (posebej ob nedeljah).
6) Sledi duhovno obhajilo (pri spremljanju svete maše po medijih - radio, TV, youtoube, facebook ... izpustimo vse predhodno) v spodnji ali podobni obliki: 
 
Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.
 
(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)
 
Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi. Amen.
 
7) Molitev končamo z znamenjem križa.
 
Ne prepustimo se strahu, kajti ta ni od Boga (1 Jn 4,18), ampak se pustimo voditi pameti in duhovnemu razločevanju. Ne dovolimo, da nam nastala situacija v duhovnem pomenu "uide iz rok". Uporabimo jo raje za utrditev vere, upanja in ljubezni ter občestvenega duha, ki se lahko krepi tudi, ko so določeni stiki omejeni. Pa tudi za zavest o človekovi krhkosti in nemoči, ki naj postane vstopno mesto za Božjo moč.
 
"Zdaj pa pogum, vse ljudstvo v deželi!" (Ag 2,4)