Primorski slovenistični dnevi

28. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI

Sežana in Tomaj, 5. – 7. april 2018

 

Kosovelova knjižnica Sežana je v četrtek, 5. aprila 2018 ob 18.00 odprla vrata 28. Primorskim slovenističnim dnevom v organizaciji Slavističnega društva Koper ter v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in Slavističnim društvom Nova Gorica. Uvodno dejanje je bil Literarni večer z mag. Magdaleno Svetina Terčon. Srečanje se je nadaljevalo v petek s pričetkom ob 9.00, zaključilo pa v soboto dopoldne s strokovno ekskurzijo S Kosovelom od Sežane do Tomaja.

Petkovo srečanje je bilo razdeljeno na tri teme: STANISLAV ŠKRABEC – 100-letnica smrti, USTVARJALNO in RAZISKOVALNO delo učiteljev slovenščine, VLADIMIR BARTOL v literarni vedi in šolski praksi.

Najprej so se zvrstili pozdravni nagovori. Prva je spregovorila gostja letošnjih Primorskih slovenističnih dnevov, direktorica Kosovelove knjižnice Sežana, mag. Magdalena Svetina Terčon, nato predstavnica občine Sežana, kot tretji pa je besedo povzel p. Niko Žvokelj, župnik iz župnije Nova Gorica-Kapela in član skupnosti Frančiškovih bratov Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici. P. Niko se je »sprehodil« skozi čas svojega lastnega spoznavanja p. Stanislava Škrabca. Ko je bil v noviciatu na Kapeli, je leta 1970 »Klub starih goriških študentov« vzidal ob vhodu v samostan kamnito ploščo v spomin na hvalevrednega patra. Takrat se p. Niku še sanjalo ni, kdo je p. Škrabec. Ko je svoje poslanstvo kot duhovnik nadaljeval pri Novi Štifti na Dolenjskem, pa je vse bolj pronical v odkrivanje rodbine p. Stanislava. Tu ga je doletela tudi čast blagoslovitve Škrabčeve rojstne hiše. Ko se je potem preko duhovnega služenja v Avstraliji zopet znašel na Kostanjevici, se je leta 1993 zgodil »čudežni preboj skromnosti in tihote samostanske celice Kostanjeviškega samostana, kjer je p. Škrabec 42 let proučeval skrivnosti in lepote materne besede.« (p. Niko Žvokelj: Škrabčeva misel I, Zbornik s simpozija ʹ94). V pravi Odisejadi, ki je trajala več kot deset let (1993-2007), je izšlo šest knjig – zadnji Zbornik s simpozija leta 2007. V njih so zbrani rezultati trdega dela odkrivanja zaslug p. Škrabca v izreki knjižnega jezika, kot je sam zapisal in pojasnil: »Jaz sem želel od svojih gimnazijskih let dalje, in to je bil poglavitni cilj mojega jezikoslovnega prizadevanja vse do današnjega dne, da bi se naši knjižni slovenščini ustanovila edinstvena, čedna, pa obenem čisto slovenska izreka, veljavna za šolo in javno občevanje olikanih stanov.« (Cvetje 19 /1901/, 2, b)

Sledil je strokovni del srečanja. Prva je spregovorila dr. Danila Zuljan Kumar: Raziskave besednega reda v slovenščini (z ozirom na razprave patra Stanislava Škrabca). Veselje jo je bilo poslušati, ko je svoje predavanje popestrila z zgledom ali hudomušnim navedkom patra Škrabca. Naslednji dve predavateljici se zaradi bolezni nista mogli udeležiti srečanja. Njuna prispevka sta prebrali kolegici-slavistki: dr. Tjaša Jakop je pripravila predavanje z naslovom Škrabčeva ocena jezikoslovnega dela Prekmurca Avgusta Pavla, dr. Jasna Honzak-Jahić pa Škrabec in Čehi. Zelo zanimiva prispevka!

Iz vsega povedanega sledi začudenje, ki ga je že Anton Breznik (1881-1944; duhovnik in jezikoslovec) zapisal o patru Škrabcu: »Skoraj neverjetno je, kako se je mogel v tako majhnih razmerah razviti v tako velikega učenjaka. V svoji celici je bil bolje poučen o vsem znanstvenem in duševnem gibanju po Evropi kakor marsikateri znanstvenik v najbolj živahnem svetovnem središču. Bil je najmodernejši slovenski jezikoslovec svoje dobe in velik reformator.«

 

Zapisala Petra Zavrtanik