Voden ogled Kostanjevice

VODEN OGLED KOSTANJEVICE V ŠKRABČEVEM LETU

Že v maju letos je Škrabčev odbor v programu Škrabčevega leta 2018 ponudil brezplačne vodene oglede  Kostanjevice. Ker rada vidim podobo tega ljubega kraja in rada obnovim svoje vedenje o njem, sem se že večkrat udeležila predstavitev (posebno, če so brezplačne). Zato lahko povem, da običajno zajemajo predstavitev cerkve in samostana, Škrabčeve knjižnice in grobnic Burbonov ter ogled rožnega vrta burbonk - vse to je Kostanjevica. Vrstni red ogleda je prilagojen razmeram na Kostanjevici, obiskovalcem ali pa vremenu. Ogled 24. maja je bil organiziran v okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja preko Ljudske univerze Nova Gorica. Ogled je vodila gospa Mirjam Brecelj (ki jo v nadaljevanju navajam na kratko, po imenu), uradna vodička z ustrezno licenco turističnega vodnika ob prisotnosti kakih 10 oseb, seveda starejših, upokojencev.

Kostanjevico, najprej cerkev in samostan je predstavila obširno z zgodovinskega, arhitekturnega in slikarskega vidika. Temeljito opisuje cerkev in njen nastanek, našteje najmanj tri legende, kako je postala kraj molitve in vzrok, da so leta 1623 začeli zidati cerkev. In pripoveduje še podrobneje zgodovino zadnjih 200 let, ko je bilo na Kostanjevici študijsko središče in gimnazija s p. Škrabcem in profesorji ter učenjaki iz različnih krajev Evrope. Vse je uničila prva svetovna vojna, slovenski frančiškani so se pred njo morali umakniti, objekti so bili poškodovani in delno porušeni. Za obnovo so si prizadevali že slovenski frančiškani, ki so začeli l. 1924 čistiti ruševine, a so bili še istega leta izgnani. Nadaljevali so italijanski frančiškani, še nedokončana cerkev je bila blagoslovljena l. 1925. Italijani so upravljali Kostanjevico do l. 1947, ko je bila določena sedanja meja med Italijo in Jugoslavijo.

 Ogledujemo si oltarno podobo Kostanjeviške Marije Pomočnice, ki sedi pod kostanjem (lahko bi bila tudi češnja ali pa hrast J) z Jezusom v naročju, oba imata zlato krono na glavi. Vedno, ko jo gledam, mi v ušesih zveni pesem, ki jo poje župnijski zbor Kapela: »Kostanjeviška si Kraljica, krasi slovenski te izraz, zamišljena zdaj zreš z oltarja in zaskrbljen je tvoj obraz. Bili stoletja smo tvoj narod, zaupali ti vse skrbi, posredovala si pri Sinu in narod naš še zdaj živi. Kostanjeviška božja Mati, ti Mati, Mati našega rodu, ohrani vero nam! – in zrli v prihodnost bomo brez strahu!« (B. Rudež, S. Jericijo,1993).

Dvignemo glavo in gledamo cerkveni strop, tedaj še ne tako svetel in čist. Po letošnjem čiščenju in obnovi fresk in štukatur je pogled popolnoma drugačen, vse zlate obrobe se svetijo in velikanska freska na stropu sije v barvah, še posebej čudovita je luneta pred oltarjem. Angeli s telesi in prosojnimi krili, so pravi, pastelne barve so žive in hkrati mile, nevpadljive. Potem spustimo oči na stene glavne ladje in njihovo okrasje, ki ga še čaka obnova. Kor in orgle. Plečnikov krstni kamen. Stranski oltarji. Svetogorska podoba je bila tu na obisku dvakrat, zato je Kostanjevica tudi `Mala Sveta Gora` s kopijo svetogorske podobe na oltarju sv. Antona. Mirjam iz rokava stresa zgodbe, letnice, mojstre zidarje, kiparje in slikarje.

Cerkev s ploščami v tlaku in stenah opominja tudi na grobnico zadnjih članov francoske kraljevske rodbine Burbonov, ki ležijo v kripti pod prezbiterijem in glavnim oltarjem. Člani kraljeve družine so morali v izgnanstvo zaradi francoske revolucije in iskali zatočišča pri kraljevih družinah po Evropi. Nazadnje so iz Prage prišli v Gorico h grofu Coroniniju. Kralj si je želel biti pokopan na Kostanjevici in vse ostale so pokopani ob njem med leti 1836 do 1886. Žal so tudi po smrti morali med prvo vojno bežati na varno, na Dunaj. Krona Karla X. je izpod steklene kupole izginila že med 1. svetovno vojno. Mirjam tako rada prav nazorno opiše, kako kralj Karel X. in še pet članov njegove »žlahte« ter njegov minister počivajo J v sarkofagih. Podrobnosti J morate slišati. Zaradi njih – Burbonov - je Kostanjevica `Mali St. Denis`. Potomcev francoske veje ni več, potomci španske veje Burbonov pa so prav v lanskem letu potrdili, da bodo posmrtni ostanki njihovih prednikov za vedno ostali na Kostanjevici.

Po dolgem hodniku in številnih ovinkih gremo čez »klošter« do knjižnice. Podroben opis in ogled Škrabčeve knjižnice, kjer človek vedno kaj novega odkrije. Letos  jo je Pokrajinski arhiv v Novi Gorici dopolnil z novo vitrino v kateri so kopije razglednic, ki jih je Škrabec pisal svojim prijateljem. Korespondenca je tudi obratna. Fantje iz skupnosti Srečanje pa so obnovili tudi Škrabčevo zibelko, ki je postavljena na ogled. Ogledujemo si stare knjige in Mirjam pove, da je fejsbuk zagotovo JJ dobil ime po bukovini, v katero so bile vezane in z njo zaščitene prve knjige. Na razstavljenih ostankih knjig (uničenih od vlage in miši) je nazorno vidno, kako so bile sestavljene. Seveda je tu tudi pouk slovnice ob Bohoričevi, eni od osmih ohranjenih na svetu, Arcticae Horulae (Zimske urice, 1584) . Na razstavljenem, odlično ohranjenem izvodu, vidimo njegovo lastnoročno posvetilo prijatelju s podpisom. Skozi pisarno se prerinemo v drugi prostor, tudi ta poln knjig v dveh etažah, različnih formatov in vsebin, v različnih evropskih jezikih, tankih, majhnih, debelejših od debelih, formata A5 do velikanskih, vse so lepo zložene po velikosti. Izjemno dragocenost predstavlja 30 inkunabul. Občudujemo pisavo in okrasje starih psalterjev. Pogled pritegne knjiga velikega formata s ponatisom enkratnih risb živali in rastlin iz naših krajev. Oči švigajo, a četudi vse oplazijo, spomin v naših možganih ne »zapeče« vsega dovolj hitro.

Prevzetega od bogastva Škrabčeve knjižnice te, le maja in junija, ob sestopu na samostanski vrt objame vonj cvetočih vrtnic burbonk (razvili so jih na otoku Ile de Bourbon). Zbiralci so z leti ustvarili eno večjih in najpopolnejših zbirk vrtnic te vrste v Evropi. Ta dan je bil deževen, zato smo se le sprehodili skozenj. Še ogled kripte - grobnice in težkih marmornatih sarkofagov s krstami kraljevske družine Burbon, o katerih smo glavnino že zvedeli v cerkvi.

Pred slovesom še topla zahvala enkratni vodički za njeno podajanje. Mirjam Brecelj že več let vodi skupine in posameznike na oglede znamenitosti Kostanjevice. Zgodovino in vse kar je treba povedati o Kostanjevici ima v malem prstu. Ni samo vodička, pred tem še organizatorka ogledov, blagajničarka in še kaj. Je ženska, ki se je na kratko ne da opisati, ampak jo je treba doživeti. Je človek neštetih idej. Misli ji letijo, da jih z jezikom komaj dohaja. Vse kar dela, dela s srcem in z vsem svojim bitjem. Vsaki stvari, se posveti, jo naštudira in jo pripravi do popolnosti. Poleg tega, da je vodja in skrbnica knjižnice, pomaga, če je potreba tudi bratom v samostanu. Letos je bila popolnoma vpeta v organizacijo in potek Škrabčevega leta, bila je glavna gonilna sila in povezovalka vseh dejavnikov ter udeležencev in sodelavcev v Škrabčevem odboru. Glavnina prireditev, predvsem presežek vseh - prireditev ob zaključku Škrabčevega leta (5. 10. 2018) se je že odvila, delo v zvezi s tem projektom pa še ni končano. Zagotovo si Mirjam zasluži priznanje in poseben zapis o njenem letošnjem delu v Škrabčevem odboru. Naj jo zadovoljstvo pri delu, čeprav trdem in brez konca, vedno bodri, navdihuje in daje veliko moči pri vsakdanjem razdajanju.

Moj zapis je zelo pozno dozorel, a » bolje pozno, kot nikoli«.

Zapisala: Mira Bastjančič

November 2018

 

Galerija: