V binkoštni dvorani se zbiramo vsakega 13-ega v mesecu po večerni sveti maši.
Po navdihu in navzočnosti fatimske Device Marije molimo k Svetemu Duhu pred izpostavljenim Najsvetejšim tri dele rožnega venca in posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Ob koncu prejmemo blagoslov.
Zbrani smo kot so bili učenci skupaj z Marijo v binkoštni dvorani v Jeruzalemu, saj Marija tudi danes želi na vse načine ljudi pritegniti k svojemu Sinu Jezusu Kristusu.
13. je dan Marijinih prikazanj v Fatimi, kjer je leta 1972 preprost italijanski duhovnik don Štefan Gobbi prejel navdiho posvetitvi in izročitvi njenemu brezmadežnemu Srcu, živeti po božji volji v današnjem svetu, vrnitvi sveta k poveličanju Gospoda. Začel je zbirati ljudi in tako se je leto kasneje začelo Duhovniško marijansko gibanje in leta 1974 molitev v binkoštnih dvoranah.
Namen tega zbiranja je popolna izročitev Mariji (posvetitev njenemu brezmadežnemu Srcu), molitev z njo, v njenem duhu, po njenem namenu, to je za zmago njenega brezmadežnega Srca, da prejmemo dar usmiljene ljubezni, rešitev in večno zveličanje.
Mati usmiljenja, Kraljica nebes in zemlje, je navzoča in prosi: »Več molite, neprestano molite ...« Posebej prosi za družinske binkoštne dvorane in manjše skupine po domovih in župnijah.
Marija poudarja: »Če sem Mati vseh, ne morem, da ne bi trpela za grešnike, ker želim, da bi se vsi vrnili k Srcu mojega Sina Jezusa in mojemu Srcu. V raju sem blažena in z vami trpim na zemlji, moji ubogi stiskani otroci. Moje brezmadežno Srce je najvarnejše zavetje in rešilno sredstvo , ki ga v teh časih Bog podarja Cerkvi in človeštvu.«