FILM O ARHITEKTU JOŽETU PLEČNIKU

05.01.2020
V torek imamo biblično skupino. Kakor sem že obljubil na romanju, si bomo v tem terminu pogledali film o Arhitektu Jožetu Plečniku. Ker je 7. januar ravno obletnica smrti tega velikega moža imamo lepo priložnost, da si ogledamo film o njem.
 
Ob tem bom spregovoril tudi nekaj besed o tem velikem možu.
 
Film o arhitektu Plečniku si bomo pogledali v torek, 7. januarja 2020, ob 19.45 v veliki dvorani Kostanjeviškega samostana. Srečanje bomo zaključili ob približno 21.30. Srečanje je odprto za vse. Prosim, opozorite tudi tiste, ki nimajo elektronske pošte. Vsi prisrčno vabljeni.
 

       KRATEK ŽIVLJENJEPIS ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

        Rojen 23. januarja 1872 v Ljubljani, Gradišče 14/a, kot sin mizarskega mojstra Andreja in matere Helene r. Molka.
        1878 - 1882 ljudska šola v Ljubljani.
       1886 - 1888 mizarski vajenec v očetovi delavnici. Hkrati obiskuje oddelek za stavbno obrt triletne obrtnonadaljevalne šole, ki je bila pod okriljem c. kr. Realke.
       1888 - 1892 obiskuje Državno obrtno šolo v Gradcu.
       1892 - 1894 risar v podjetju za notranjo opremo »K. K.Hof-Bau-Kunsttischlerei J. W. Müller« na Dunaju.
       1894 sprejet v atelje prof. O. Wagnerja.
       1895 - 1898 študira na Dunajski akademiji likovnih umetnosti pri prof. O. Wagnerju.
       1898 Deli prvo nagrado z M. Fabjanijem pri natečaju za Gutenbergov spomenik na Dunaju (skupaj s kiparjem O. Schimkowitzem). Prvi javni nastop: ureditev prostora Spodnjeavstrijskega umetnoobrtnega združenja na Jubilejni razstavi v Pratru. Za diplomsko delo: »Urbanistična ureditev kopališča Scheveningen pri Haagu« prejme Državno potovalno štipendijo. Do l. 1899 študijsko potovanje po Italiji in Franciji.
       1900 zmaga na internem natečaju za Zacherlevo hišo. Do 1911 svobodni umetnik na Dunaju. Langerjeva hiša v Heitzingu na Dunaju.
       1901 - 1909 član dunajske Secesije. Najemniška hiša Rechte Wienzeile 68 na Dunaju. Vila Loos v Melku.
       1902 adaptacija Weidmannove hiše v Heitzingu na Dunaju.
       1903 - 1905 Zacherlova hiša na Dunaju.
       1904 zlata medalja za ureditev salona na svetovni razstavi v Saint Louisu. Do l. 1915 adaptiranje Zaicherlove vile v Döblingu na Dunaju.
       1905 razstava sakralne umetnosti v Secesiji.
       1907 dom organizacije »Kinderschutzstationen« na Dunaju.
       1908 vila Grassberger na Dunaju, načrt za povečanje romarske cerkve na Trsatu.
       1909 Vodnjak Karla Boromejskega na Dunaju (skupaj s kiparjem Engelhartom).
       1910 Načrt za fasado skladišč in pisarn Stollwerkove tovarne na Dunaju. Do l. 1913 cerkev Sv. Duha na Dunaju.
       1911 - 1920 profesar na Praški umetnoobrtni šoli.
       1912 - 1913 kolegij Dunajske akademije likovnih umetnosti ga trikrat zapored predlaga na Wagnerjevega naslednika, vendar prestolonaslednik Franc Ferdinand prepreči vse tri izvolitve. V tem času naredi Zacherlevo kapelo v karmeličanski cerkvi na Dunaju.
       1913 natečajni načrt za Žižkov spomenik v Pragi.
       1920 postane redni profesor za arhitekturno risanje in kompozicijo na tehniški fakulteti ljubljanske Univerze, hkrati zavrne enako mesto na praški akademiji. Imenovan za »arhitekta praškega gradu«. Prvi načrt regulacije Letnein Hradčanov v Pragi. Do l. 1928 cerkev Srca Jezusovega v Pragi. Izide Strajnićeva monografija o Plečniku.
       1921 častni član društva »Společnost architektu«. Stavba tehnične fakultete na Mirju v Ljubljani.
       1922 drugi načrt za regulacijo Letne v Pragi. Orlovski štadion v Ljubljani.
       1923 - 1927 cerkev v Bogojini.
       1924 častni član Društva slušateljev oddelka za arhitekturo na Praški akademiji likovnih umetnosti.
       1925 ureditev lastne hiše v Trnovem v Ljubljani. Član češke Masarykove akademije dela. Imenovan za umetniškega vodjo restavracijskih del na praškem gradu z nazivom »grajski arhitekt«. Častni član »Umelecké Besedy«.
       1926 cerkev sv. Frančiška v Šiški in adaptacija stavbe TOI v Ljubljani. Regulacijski načrt za Ljubljano (do l. 1928).
       1927 ureditev Šentjakobskega trga in Cojzove ceste.
       1928 Posojilnica v Celju. Stavba Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
       1929 ureditev Kongresnega trga.
       1930 ureditev Vegove ceste in spomenik Ilirije. Regulacijski načrt za Ljubljano (do 1933).
       1931 ureditev Tivolija in Tromostovje. Trnovski in Čevljarski most (do l. 1932). Adaptacija hiše ing. Prelovška.
       1932 prvi načrt za NUK. Načrt za Hram slave pri sv. Krištofu. Cerkev sv. Antona v Beogradu (končana 1962).
       1933 tretji načrt za regulacijo Letne v Pragi. Ljubljanska dela: »Peglezn«, Gerberjevo stopnišče, okolica cerkve sv. Florjana in cerkve sv. Jerneja v Šiški.
       1934 ureditev poti na Ljubljanskem gradu in bregov Gradaščice. Odlikova z redom Sv. Save.
       1935 načrt za cerkev Lurške Matere Božje v Zagrebu.
       1936 načrti za gostišče pri sv. Janezu v Bohinju. Načrti za novi ljubljanski Magistrat.
       1937 -1940 Ljubljanske Žale.
       1938 izvoljen za rednega člana v umetniškem razredu SAZU. Ureditev Rimskega zidu z okolico. Projekt cerkve in samostana za Osijek (do l. 1944).
       1939 »Murke« pod nekdanjo žensko kaznilnico v Begunjah. »Aedes Sancti Josephi Patriarchae« za Sarajevo. Ureditev dela srednjeveškega obzidja v Ljubljani. Cerkev sv. Mihaela na Barju (do l. 1940). Tržnice in stavba NUK v Ljubljani (do l. 1942). Častni občan Ljubljane.
       1940 uršulinska gimnazija v Ljubljani. Zapornica na Ljubljanici.
       1941 izide »Architectura perennis«.
       1942 regulacija središča Ljubljane in idealni predlogi za ureditev mesta.
       1943 načrt reprezentativne stavbe SAZU. Zamisel »Hiš pod občinsko streho«.
       1945 - 1956   veliko obnov cerkva, postavlja nove krstilnice, veliko spomenikov NOB.
       1946 - 1956 obnova cerkve v Stranjah.
       1946 obnova čitalnice v NUK.
       1952 častni doktor tehniške visoke šole v Ljubljani in Dunaju.
       1954 izvoljen za dopisnega člana Kraljevskega inštituta britanskih arhitektov.
        6. januarja 1957 umre na svojem domu v Karunovi ul. 4 v Ljubljani. Pokopan v Plečnikovem grobu skupaj s sestro Marijo, bratom Janezom in Nečakom Karlom na Žalah.