Napoved in začetek Jubilejnega leta 2023 v mestu Nova Gorica oz. župniji Nova Gorica - Kapela
Frančiškanski samostan Kostanjevica z župnijsko cerkvijo Gospodovega oznanjenja Mariji je kompleks stavb, ki daje Novi Gorici posebni pečat – ne le z vizualnega vidika, dodalo mu je stoletno zgodovino in nekako sidrišče na prostoru, kjer nastaja. Kompleks stavb na najzahodnejšem položnem delu Panovca, imenovanem Kostanjevica, ima svojo čelno stran obrnjeno proti Gorici, tisočletnemu, sedaj italijanskemu mestu, saj je bila prvotno zgrajena kot njeno svetišče. Zato je njena markantna podoba obrnjena proti jugu in mlademu mestu kaže hrbtno stran. Gorica je po drugi svetovni vojni ostala Italiji, Nova Gorica je začela polagati prve temeljne kamne. Kljub temu si je brez Kostanjevice ali na kratko Kapele, kot so jo ljudje po italijansko poimenovali, ne moremo zamisliti. Kompleks, poln zgodovinskega bogastva, je bil in je podlaga za delo frančiškovih bratov, ki so spremljali prvotne prebivalce na današnjem prostoru mesta, njeno rast, sprejemali priseljence in skupaj z vsemi poskušala oblikovati novo župnijsko in mestno skupnost. Frančiškanska družina trenutno šteje štiri člane, redovnike Slovenske frančiškanske province Svetega križa, ki upravljajo samostan in skrbijo za župnijsko skupnost vzhodnega dela mesta in naselij na vzhodni strani Panovca, to je Rožna dolina in Stara gora. Ob spremljanju zgodovinskih virov so se iz zapisov in kronik izluščile kar tri okrogle obletnice, vse pa so povezane z milostnim krajem - Kostanjevico.
Do konca leta 2023 bomo v župniji in hkrati tudi našem mestu praznovali: 400 - letnico postavitve prve kapelice - cerkvice na Kostanjevici, 70 - letnico župnije in 150 - letnico rojstva p. Aleksandra Vavpotiča. Leto teh pomembnih jubilejev je bilo predstavljeno na belo nedeljo (20. aprila), ko se že po običaju vsako leto praznuje župnijski praznik ali žegnanje. Praznični dan - god je v resnici 25. marca na Gospodovo oznanjenje Mariji, ki pa je običajno v postu. Ker takrat praznovanja niso primerna, se zunanje praznovanje in druženje faranov ob dobrotah opravi po veliki noči. Letos je bil glavni poudarek na objavi Jubilejnega leta 2023, ki je bilo predstavljeno po večerni maši.
Slovesne predstavitve sta se udeležila župan Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič in podžupanja Damjana Pavlica s sodelavci. Po večerni maši, pri kateri je pel župnijski zbor, je župnik in gvardijan p. Niko Žvokelj pozdravil navzoče in na kratko opisal leto treh jubilejev. Tokrat je bil oblikovan tudi poseben znak (logo) in spot Leta jubilejev. Ta je bil prvič predvajan občinstvu. Krajši filmski prikaz, avtor je Jure Škrlep, se bo uporabljal kot uvodni »avizo« ob dogodkih, povezanih z jubileji. V filmčku je kratka predstavitev kompleksa Kostanjevice, to je frančiškanskega samostana in cerkve ter njenih prebivalcev, tako zunanji in notranji izgled, njeni zakladi: štiristoletna duhovna in umetniška zgodovina cerkve, Škrabčeva knjižnica, grobnice Burbonov in rožni vrt burbonk.
Župan Klemen Miklavič se je zahvalil za napoved dogodkov ob častitljivih jubilejih na Kostanjevici, ki so pravi vir radosti in navdiha. Prepričan je, da bo občina, kot doslej, ko je bila vključena v razne projekte na Kostanjevici, tudi tokrat z veseljem sodelovala. Načrtuje izgradnjo poti – nadaljevanje Poti na Kapelo (Via della Capella) iz Gorice do parkirišča, podprla bo tudi obnovo cerkvene notranjščine in sodelovala pri drugih dogodkih. Poudaril je, da bo Kostanjevica v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 pomembno zeleno srce obeh Goric. Je res kraj, ki ponuja lep razgled na obe mesti in že sedaj povezuje Gorico in Novo Gorico, zato jo občudujejo in imajo radi njuni prebivalci. Obe se bosta še tesneje povezali z novimi aktivnostmi preko vile Rafut do Goriškega gradu.
Organizacijski odbor župnije za počastitev jubilejev intenzivno dela in pripravlja program za Leto jubilejev. Njegov predsednik Miha Valentinčič, je predstavil glavne poudarke in predvidene dogodke, s katerimi bo župnija skupaj s samostansko skupnostjo počastila in obeležila te tri obletnice. Program je še v oblikovanju in dogovarjanju in nastaja ob veliki podpori p. Nika in vodje Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj. Želja je, da našo Kostanjevica spozna veliko ljudi, jo spremlja preko dogajanja v živo in po spletu, tako da nastane mreža med seboj povezanih prijateljev Kostanjevice. Pomembno je, da jo spozna in posvoji tudi mesto, ki mu je bila cerkev z brati frančiškani prva in edina duhovna opora od njenega temeljnega kamna l. 1947, kar 40 let. Program, poleg slovesnih mašnih daritev v počastitev posameznega jubileja, predvideva različne dogodke, saj je odbor povabil k sodelovanju številne izvajalce s področja glasbene in likovne umetnosti, književnosti, zgodovine, izobraževanja in turizma. V program bo vključeno vse dosedanje utečeno kulturno dogajanje, napovedanih pa je veliko novih kulturnih dogodkov, to je koncertov in pevskih nastopov, likovne kolonije pod pokroviteljstvom Klavdija Tutte, razne likovne instalacije in druge razstave. Jeseni bodo zaživela zgodovinska in teološka predavanja, pogovorni večeri in predstavitve knjig, ki jih hrani Škrabčeva knjižnica. Napovedana je obnova stare poti iz Gorice na Kostanjevico in obnova kapelic usmiljenih bratov v Stari Gori. Večkrat bodo izpeljane predstavitve cerkvenega in samostanskega kompleksa kot turistične destinacije. V namen promocije se bodo izdale nove zloženke, žepna izdaja Zgodovine Kostanjevice, razglednice in še marsikaj drugega. Že sedaj je organizacijski odbor navezal stike in sodelovanje z ZVKD Nova Gorica, Kulturnim domom Nova Gorica, Mestno občino in drugimi ustanovami, sodeloval pa bo tudi z novogoriškimi šolami. Seveda bodo pri praznovanjih vključeni tudi župnijski sodelavci in farani. Pritegniti je treba tudi meščane, da bi skozi dogodke pobliže spoznali in vzljubili Kostanjevico. Nove povezave je potrebno navezati tudi z zamejskimi Slovenci, ki bi morali biti še bolj vključeni v dogajanje v matični domovini, posebno v obmejnem prostoru. Vse dogajanje mora biti tudi velika zahvala vsem, ki so v štirih stoletjih skrbeli za Kostanjevico.
Predstavitev se je zaključila s koncertom kvinteta trobil SiBRASS iz Ljubljane, ki je prisotne kot prvi povedel v Leto jubilejev 2023. Z vrhunskim izvajanjem obsežnega programa del Johanna S. Bacha, Jakoba P. Gallusa, Thomasa Albinoni, Wolfganga A. Mozarta, Viktorja Evalda in Uroša Kreka je zaznamoval in obogatil večer. Leto jubilejev 2023, ki se je s tem koncertom začelo, se je v pomladnem času že nadaljevalo z drugimi nastopi in dogodki, pa tudi z obnovo cerkvene ladje.
400 let prve cerkvice na Kostanjevici: zgodovina hrani zapise o prvi cerkvici, ki jo je na vzpetini nad Gorico, imenovani Kostanjevica, pobožni grof Matija Thurn l. 1623 postavil prvo cerkvico, bolj kapelico in tja hodil molit. Današnjo podobo sta samostan in cerkev dobila v času karmeličanov ter po obnovi in dograditvi po 1. svetovni vojni. Obnova porušenih in poškodovanih stavb je trajala od l. 1923 do 1930, opremljanje in krašenje notranjščine pa še dlje. Takrat je bila tudi ponovno posvečena v čast Gospodovemu oznanjenju Mariji. Za cerkev skrbijo že več kot 210 let, od l. 1811, frančiškani, pred tem pa je bila za daljše in pomembno obdobje v skrbi karmeličanov, ki so bili tu 135 let (1650 – 1785). Objekti so bili tudi ob pomoči in ljubezni vernikov vedno znova obnovljeni, najbolj se tega spominjamo ob razdiralni moči potresa l. 1976. V zadnjih letih je Frančiškanska provinca s pomočjo občinskih in evropskih sredstev, pa tudi prispevkov faranov in donatorjev, pričela z restavriranjem in obnovo slikovnega (freske) in štukaturnega okrasja v cerkvi. Cerkev je bila po potresu sicer popravljena in prebeljena, freske in štukature pa doslej niso bile generalno obnovljene. V lanskem letu začeta obnova cerkvenih sten se nadaljuje, saj je od začetka julija glavna cerkvena ladja zopet obdana z odri. V začetku julija so bili ponovno postavljeni odri. Nadaljevalo se bo čiščenje in restavriranje stebrov in drugega okrasja, uredila se bo razsvetljava, mogoče bo že do konca letošnjega septembra zaključeno tudi pleskanje očiščenih zidov in stranskih hodnikov.
70 let župnije: naša župnija je pridobila ta status - uradno povišanje vikarije v župnijo, z dekretom 17.11.1953. Najprej je bila leta 1947 ustanovljena na Kostanjevici vikarija, ki pa je delovala v svojstvu župnije, opravljala je vse naloge, kot župnija. Dr. Franc Močnik je dekret o ustanovitvi podpisal takoj po določitvi meje z Italijo, 16.9.1947 (Pariški mirovni sporazum je stopil v veljavo 15.9.1947). Tako letos lahko praznujemo 75-letnico vikarije in naslednje leto 70-letnico župnije z nazivom Župnija Nova Gorica - Kapela. Do leta 1976 je bila edina župnija v mestu.
P. Aleksander Vavpotič (1873–1916): že 150 let bo preteklo od rojstva ubitega frančiškanskega brata. Bil je katehet, organist in učitelj petja. Po italijanskem bombardiranju Kostanjevice l. 1915/16 je sam ostal v samostanu kot varuh svetišča in samostana. Občasno je moral iti v Gorico po opravkih ali po hrano. Na poti iz Gorice so ga nekoč prijeli italijanski vojaki, ga obtožili, da je vohun in ga brez obsodbe ubili v železniškem predoru pod Kostanjevico. V spomin nanj in njegovo žrtev je bil v l. 2017 po njem poimenovan prenovljeni atrij - zunanji prostor med cerkvijo in samostanom. V atriju ob vhodu v cerkev je slikarka Mira Ličen Krmpotić naslikala vstajenjsko podobo kraja usmrtitve, abstraktno fresko, ki je poimenovana tudi Frančiškova sončna pesem in nas spominja na kruti dogodek.
Mira Bastjančič