Koncert Komornega zbora Grgar Nova Gorica – petek, 16. novembra 2018, ob 19.45 – v samostanski dvorani Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici
Škrabčevo leto 2018 se je uradno zaključilo 6. oktobra ob patrovi 100. obletnici smrti, nekaj dogodkov pa je pljusknilo čez ta mejnik. Tudi nocojšnji večer spada v sklop Škrabčevih prireditev, ki so se zvrstile v iztekajočem se letu. O nocojšnjem dogodku smo se s Komornim zborom Grgar-Nova Gorica dogovarjali vse od pomladi sem. Ob iskanju primernega datuma je kot v naravi zorela tudi vsebina nocojšnjega večera. In kot nam jesen nasuje sadove zemlje, tako je letošnja jesen obrodila žlahten sad našega zbora. Rodila se je njihova prva zgoščenka s pomenljivim naslovom LEDENI UTRINKI, ki vam jo z nocojšnjim koncertom predstavljajo.
Ko v Svetem Pismu prebiramo Priliko o talentih, se hočeš nočeš vsakdo izmed nas vpraša: »Kakšne talente pa je meni Bog podaril in kaj sem z njimi storil?«
P. Škrabec se je močno zavedal podarjenega mu talenta in je zapisal: »Mislil sem namreč vendar le, da imam neke dolžnosti do svojega materinega jezika, zato ker sem prejel, kakor se je sem ter tja sodilo, nekoliko talenta od Boga v tem oziru. Drugih sem prejel bolj malo; mar naj bi tudi tega edinega (pa še ta ni cel) kakor tisti malopridni hlapec v ruto zavil in ga zakopal?«
Gotovo se vsak pevec zaveda svojega pevskega talenta in odgovornosti zanj. Tudi naš nocojšnji gost, Komorni zbor Grgar-Nova Gorica, se že dolgo zaveda, da ne sme svojih pevskih talentov zaviti v ruto in jih zakopati. Nasprotno, v svojem 12-letnem delovanju je s koncerti razveseljeval ljudi na mnogih prireditvah in dosegel mnoga priznanja na tekmovanjih doma in v tujini: zavidljivo število prvih nagrad, zlatih plaket, posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi in za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes…. Leta 2016 je zbor za svoje dosežke prejel nagrado Mestne občine Nova Gorica. Dogodek pa, ki ni trajno zapisan, bodisi v pisani besedi bodisi kako drugače, bo kmalu utonil v pozabo – zavit v ruto bo zgnil pod zemljo. Kako so množili svoje talente v Komornem zboru Grgar, Nova Gorica in jih zapečatili na zgoščenki, sta povedala oba zborovodja Andrej Filipič in Jani Klančič:
»Veliko let je tlela želja ujeti številne nepozabne utrinke skupnega pevskega poustvarjanja Komornega zbora Grgar-Nova Gorica. Na prvi zgoščenki je dvanajst skladb, dvanajst ujetih utrinkov. Svoje mesto so na njej našle skladbe preteklih pevskih sezon. Pridružile so se jim tiste, ki jih je zbor z Janijem Klančičem naštudiral za njegovo magistrsko nalogo. Dodanih je tudi nekaj najnovejših skladb. Skladbe so iz vseh glasbeno-zgodovinskih stilnih obdobij, dotikajo se človekovega življenja od zibelke do groba in se kot dišeče kadilo dvignejo v občudovanje stvarstva ter slavljenje Stvarnika.«
Vsak zbor ima svojo dušo, ki jo prepoznaš na njegovem obrazu ob izvajanju pesmi. Na zgoščenki so predstavljene, razen zadnjih dveh, izključno pesmi tujih avtorjev v njihovih jezikih (Norveška, zato naslov skladbe LEDENI UTRINKI). »Slovenski zbor ima korenine v domači zemlji, duša mu valovi po slovensko, v svojem programu mora imeti zastopane slovenske ljudske pesmi,« je povedal zborovodja Andrej Filipič. Z zadnjo pesmijo na zgoščenki, ki je kakor jagoda na vrhu sadne torte, so to dokazali. Na gori je moj dom je slovenska ljudska pesem – zapis iz Ravnice – v priredbi Andreja Filipiča.
Ob poslušanju pesmi nocojšnjega koncerta smo poslušalci na perutih vetra (Ps 104) jadrali po prostranstvih vesolja, občudovali Stvarnika in ob srkanju »angelske« glasbe v svoja srca tudi sami v duhu slavili Boga. Tudi če nam ne bi bilo razloženo, smo ob zaključku koncerta dojeli, da glasba z zgoščenke nima nič skupnega z ledom in mrazom. Nasprotno, ogrela nam je srce in pobožala dušo. Še nas bo ogrevala in še posebej, če smo si priskrbeli njihovo zgoščenko.
Globok poklon Komornemu zboru Grgar-Nova Gorica za prekrasen večer in za zgoščenko, ki nam bo ob poslušanju osveževala podoživljanje lepih trenutkov tega večera. Člani zbora pa se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli pripomogli k izdaji in pripravi zgoščenke in priložene knjižice, tudi tistim, ki niso želeli biti izrecno omenjeni, pa so s svojim znanjem in prizadevnostjo kakor koli pomagali.
»Ni dobro za človeka, da je sam.« (1Mz 2, 18) beremo v Prvi Mojzesovi knjigi. Tudi otroku ni dobro, če je sam. Zato zboru želimo, da se čim prej odloči za drugega otroka. Z veseljem bomo zraven, ko se bo rodila njihova druga zgoščenka.
Zapisala Petra Zavrtanik