Odprtje stalne razstave Klavdija Tutte

22.03.2019

VABILO NA ODPRTJE STALNE RAZSTAVE

Vabimo vas na odprtje stalne postavitve doniranih likovnih del "Zmaga svetlobe" mag. likovnih umetnosti Klavdija Tutte.

Odprtje razstave bo

v soboto, 30. marca 2019 ob 10.30

v prostorih samostana na Kostanjevici.

 

PROGRAM

Pozdrav gvardijana p. Nika Žvoklja

Nagovor predstavnika MO Nova Gorica

Nagovor ravnateljice Škofijske Karitas gospe Jožice Ličen

Predstavitev avtorja - umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn

Kulturni program in pogostitev

 

BIOGRAFIJA KLAVDIJA TUTTE

Klavdij Tutta se je rodil 1958 v Postojni. Leta otroštva je preživel s starši v Novi Gorici. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Učil se je pri profesorjih: Tinci Stegovec, Antonu Žnidaršiču, Miranu Butini, Francetu Prešinu, Janezu Grudnu, Tomažu Kržišniku in Gorazdu Šefranu. Nadaljnje šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih: Metki Krašovec, Janezu Berniku, Zvestu Apolloniju, Gustavu Gnamušu in Bogdanu Borčiču. Pri slednjem je diplomiral tako na dodiplomskem kot na postdiplomskem študiju grafike. Za nadaljnji umetniški razvoj so pomembna študijska potovanja po svetu, posebej pa študijsko bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu leta 1995. Na Goriškem je sodeloval v skupini DLUSPa pri renovaciji slikarske hiše v Šmartnem v Goriških brdih. Vodil je razstavišče Argonavti v Novi Gorici. V svojem Kreativnem ateljeju na Damberju je prirejal predstavitve likovnih umetnikov, fotografov in predstavitev pesniških zbirk. Sodeloval je tudi pri organizaciji Kulturnih poletij v Novi Gorici. Od leta 1981 je član DSLU, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju, kot samostojni umetnik. Imel je preko 240 samostojnih razstav, sodeloval pa na več kot 400 skupinskih doma in po svetu. Za svoje delo je prejel 62 domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaqes, Villachu, Zagrebu, Bitoli, Karlovcu, Gornjem Milanovcu, Gorici, Mariboru, Sežani. Leta 1987 je prejel nagrado Zlata ptica revije Mladina. Leta 2002 je prejel Bevkovo nagrado Mestne občine Nova Gorica za dosežke v likovni umetnosti in plaketo občine Ajdovščina za razvoj likovnih delavnic na Sinjem vrhu. V Kranju pa veliko Prešernovo plaketo mestne občine Kranj. V letu 2009 je za velik likovni projekt, ki ga je pripravil v Kranju in okolici prejel Veliko plaketo MO Kranj in nagrado ZDLSU in Hypo Alpe Adria za leto 2009.

Leta 2013 prejme posebno nagrado ZDSLU za umetniški opus, ter za vrhunsko organizatorsko delo na področju likovne umetnosti in njene promocije doma in v svetu.

V letu 2018 mu je Goriški muzej na gradu Kromberk pripravil veliko pregledno razstavo na kateri je predstavil 40 let avtorskega dela.

Je pobudnik mnogih likovnih manifestacij, Mednarodne likovne delavnice Slovenija odprta za umetnost na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino, vodil je mednarodna likovna srečanja na Brdu pri Kranju, v zadnjih letih pa je gonilna sila in umetniški vodja Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj. Pomagal je pri nastanku likovne zbirke v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer so postavili dela uveljavljenih slovenskih avtorjev. Več let sodeluje v organih Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije in v kranjskem Likovnem društvu predseduje umetniškemu svetu.

Ukvarja se z slikarstvom, grafiko, skulpturo, oblikovanjem, ambienti, organizacijo kulturnih prireditev in je animator kulture za mladino.

 

KLAVDIJ TUTTA: ZMAGA SVETLOBE

Pogled na izbrana in darovana dela razkriva Klavdija kot idejno iskrivega in razmišljujočega ustvarjalca. Z njimi daje povsem nove razsežnosti likovni opremi cerkvenih ambientov. Ti so se namreč pogosto ustavili v času baroka in le redkim ustvarjalcem so se odprla vrata sooblikovanja cerkvene arhitekturne lupine, z izjemo novodobnih cerkvenih hramov. V slovenskem prostoru so se že v predvojnem in povojnem obdobju vrhunsko posvečali sakralni umetnosti brata Kralj, Zoran Mušič in Stane Kregar, kasneje še kipar močnih, ekspresivnih vrezov v trdoto lesa Stane Jarm. Danes na tem področju odigravata pomembno vlogo barvita Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Lucijan Bratuš in p. Marko Rupnik s svojimi mozaiki. V soseščini pa izstopata Valentin Oman in Karl Vovk.

Mediteranski popotnik Klavdij Tutta za vidnimi vsebinami vedno išče nevidna sporočila in se skozi radoživost zunanjega potaplja v notranje, duhovne vsebine. Tokrat jih je z najrazličnejšimi potmi do križa na široko in pomenljivo razpira. Ustvarja trdno vez med Kristusom in človekom, predvsem pa z vsako stvaritvijo razkriva percepcijo, ki je drugačna od ustaljenih praks. Govori o svetlobi, ki iluminira njegove barvne nanose in zmaguje nad temo. S križem radostno zapoje Alelujo in z njo preglasi patetiko podobe.

Anamarija Stibilj Šajn