ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR KAPELA /NOVA GORICA – KAPELA/ JE 20. JANUARJA 2019 PEL PRI MAŠI V RIBNICI V OKVIRU PRAZNOVANJ OB OBLETNICI SMRTI P. STANISLAVA ŠKRABCA
Župnijski pevski zbor Kapela iz župnije Nova Gorica - Kapela je želel v počastitev 100. obletnice smrti p. Stanislava Škrabca zapeti tudi v Ribnici, ki se skoraj drži njegovega rojstnega kraja Hrovača. Pevci in drugi župnijski podporniki smo se tja odpravili na mrzlo januarsko (20. 1.) nedeljo in peli pri 10. maši v veliki župnijski cerkvi sv. Štefana. Cerkev je res velika in visoka, ima 600 sedežev v glavni in dveh stranskih ladjah in je bila kar polna vernikov. Še pred mašo smo si ogledali obsežne in zelo lepe jaslice z različnimi svetopisemskimi motivi. Pevski kor nasproti oltarja je visoko pod stropom. Skupini 13 pevcev, se pravi le polovici zbora, ki je z bojaznijo čakala na svoj nastop, je (hvala Bogu) pomagala zelo akustična cerkev. Spremljala sta nas zborovodkinja Hermina Ličen, za orglami pa se je dobro znašla, ob pomoči domačega organista, naša mlada organistka Marta Ličen. Peli smo pretežno skladbe našega rojaka Vinka Vodopivca, tudi mašo v čast sv. Katarini. Mašo so popestrili trije fantiči, nadebudni mladi glasbeniki. Matevž Bizjak je pridržal note, ko sta Lovro Ličen na saksofon in Žan Gorjup na pozavno med obhajilom zaigrala Sveto noč.
Po maši je bila kratka akademija, med katero je Petra Zavrtanik predstavila njihovega rojaka p. Škrabca. Tudi med akademijo je zbor zapel štiri Vodopivčeve pesmi, tri Marijine in eno v čast sv. Frančišku. Zaradi časovne omejitve se je poleg osnovnih podatkov o očetu Škrabcu omejila le na podrobnejši opis njegove akademske drže profesorja, učenjaka in odličnega pedagoga na redovni gimnaziji. V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Gorici so v letih od 1821 do 1915 delovale najprej modroslovna in bogoslovna šola, kasneje pa redovna gimnazija. Na tej gimnaziji se je tudi sam pripravljal na svoje poslanstvo po noviciatu, od prvih začasnih zaobljub l. 1864 do končanega 2. letnika, ko je opravil slovesne redovne obljube. Na Kostanjevico se je vrnil in tu živel svoje poslanstvo 42 let, od leta 1873 do 28. novembra 1915 – tu je deloval kot preprost frančiškan, ponosen duhovnik, cenjen spovednik, natančen lektor, učenjak - profesor in pedagog, urednik revije Cvetje z vertov sv. Frančiška, raziskovalec slovenskega jezika, jezikoslovec – slovenist in utemeljitelj slovenske fonetike in tudi vrtnar, p. Škrabec.
V Hrovači smo se pevci zadržali kar precej časa. Po kosilu smo si podrobno ogledali rojstno hišo p. Škrabca (celo klet – vinoteko), Škrabčevo galerijo pri kozolcu in muzej kovaške obrti. Zimsko sonce se je skupaj z otroci in odraslimi veselilo razigranega kepanja na snegu, ki ga v Novi Gorici letos še nismo videli. Že med vožnjo v Ribnico smo ugotovili, da bo letos ravno 40 let, odkar je v Ribnici zbor pel pod vodstvom pokojnega p. Lojzeta Kosa, doma iz bližnjega Sušja. Nekaj takratnih pevcev še danes poje pri zboru, med njimi dva, ki sta se takrat »zagledala« za celo življenje. Čestitke! Že prej smo bili povabljeni in smo se na poti proti domu ustavili na Kosovi domačiji v Sušju, kjer sta nas gostoljubno sprejela nečak Marko Kos z ženo Danilo. Videli smo hišo - sobo, v kateri se je rodil p. Lojze in v njegovem očetu na poročni fotografiji zagledali mladega Stanislava, ki je bil dolga leta naš zborovodja in pevec z dušo. V zahvalo za sprejem in v slovo smo skupaj zapeli nekaj pesmi. Kmalu smo v daljavi zagledali obrise dolenjskega bisera, romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti, mimo katere nismo mogli peljati in smo zavili proti gričku v levo. V zlati Marijini cerkvi smo si zadnjič ta dan dali duška s prepevanjem božičnih pesmi in tako na najlepši način zaključili naše romanje.
Zapisala Mira Bastjančič
