S PATROM ŠKRABCEM NA POT. Frančiškanski samostan v Novi Gorici se v Škrabčevem letu 2018 predstavlja z bogatim naborom dogodkov (koncerti, predavanja, okrogle mize, natečaji, ustvarjalne delavnice, glasbeni in literarni večeri, razstave, … Sodelujejo goriški otroški vrtci, osnovne in srednje šole iz vse Slovenije in zamejstva, Univerza v Novi Gorici – Fakulteta za humanistiko, Zavod RS za šolstvo OE Nova Gorica, Goriški muzej, Goriška knjižnica, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica, Kulturni dom »Lojze Bratuž« Gorica). Naj spomnim, da smo v Družini že poročali o Škrabčevem letu, ki smo ga razglasili 7. januarja letos ob 100-letnici smrti p. Stanislava Škrabca – največjega jezikoslovca slovenista 19. stoletja, kot se je o njem izrazil prof. dr. Jože Toporišič.
Da bi skromnega frančiškana in velikega učenjaka bolje spoznali, je župnija Nova Gorica – Kapela v ponedeljek, 30. aprila 2018, organizirala romanje po poteh Stanislava Škrabca.
Obiskali smo nekatera mesta, ki so življenjsko zaznamovala redovno in ustvarjalno pot p. Škrabca. Vseh seveda nismo mogli obiti. Trsat nad Reko, kjer je pater oblekel redovno obleko, je na seznamu naslednjega romanja. V Ljubljani je bil posvečen v duhovnika. Tudi Ljubljane ne poznamo tako dobro, kot bi se spodobilo in gre na seznam naslednjih romanj. Tako je bila prva postojanka našega popotovanja Novo mesto. Obiskali smo frančiškanski samostan z gimnazijo, kamor je bil p. Škrabec takoj po duhovniškem posvečenju (1867) poslan za suplenta in tam ostal le tri leta, ker je politična oblast 1870 frančiškanom odvzela gimnazijo. Tu je p. Škrabec v letnem poročilu svojega dela napisal temeljito razpravo O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi in tako prvič resno opozoril na svojo izjemno skrb do materinega jezika. Modri predstojniki so v skromnem patru zaznali velik talent in mladega duhovnika poslali na študij klasične filologije in slovenščine v Gradec. Po končanem študiju (1873) je bil nastavljen na Kostanjevici v Gorici za lektorja na frančiškanski gimnaziji, kjer je ostal skoraj do smrti (42 let).
“Skoraj neverjetno je, kako se je mogel v tako majhnih razmerah razviti v tako velikega učenjaka. V svoji celici je bil bolje poučen o vsem znanstvenem in duševnem gibanju po Evropi kakor marsikateri znanstvenik v najbolj živahnem svetovnem središču. Bil je najmodernejši slovenski jezikoslovec svoje dobe in velik reformator.” Tako je o njem zapisal dr. Anton Breznik, slovenski jezikoslovec, duhovnik.
Naslednja postaja našega romanja je bila Škrabčeva rojstna vas Hrovača pri Ribnici. Patrova rojstna hiša je lepo obnovljena. Na pročelje so že leta 1920, dve leti po njegovi smrti, vzidali spominsko ploščo. Prenovljena domačija priča o bivalni kulturi poznega 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Škrabčeva domačija je od leta 2003 sedež Ustanove patra Stanislava Škrabca, ki s podeljevanjem štipendij, z nagradami za posebne dosežke in s sofinanciranjem projektov spodbuja znanstveno delo na področju slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije in jezikoslovja. Zato je nadvse primerno, da bomo zaključek Škrabčevega leta 2018 zapečatili s kulturno prireditvijo in podelitvijo štipendij in nagrad Ustanove patra Stanislava Škrabca, ki bo 6. oktobra 2018 v Kulturnem domu Nova Gorica. Ob Škrabčevi domačiji stoji skedenj. Po prenovi leta 2002 je ta stavba gospodarsko poslopje samo še po imenu in zunanjem videzu. Notranjščina je preurejena v prostorno seminarsko – galerijsko dvorano, kjer potekajo poslovna srečanja in kulturni dogodki.
Biti v Hrovači in se ne zaustaviti v ribniški župnijski cerkvi bi bil že skoraj greh. Je ena največjih cerkva v ljubljanski nadškofiji in v Sloveniji sploh. Glavni oltar krasi slika sv. Štefana, papeža, ki je delo našega žlahtnega impresionista Ivana Groharja.
Pregovor pravi, da naj bo molitev ključ dneva in zapah večera. Zato smo romanje »odklenili« s sveto mašo pri frančiškanih v Novem mestu, »zaklenili« pa z litanijami Matere Božje pri Novi Štifti.
In da boste vedeli, kaj je samostan! To je hiša z dolgim hodnikom, kjer živijo Škrabci. Tako so povedali otroci iz vrtca Solkan, ki so se celo leto pogovarjali o p. Škrabcu.
Zapisala Petra Zavrtanik
