21. FESTIVAL VRTNIC: 25. april - 17. maj 2026 

Program

Utrinki kapelskega koledarja 2025

Poslikava na slavoločni steni, detajl z angelom in vazo 
Leonardo Rigo, 1884-1886 

Cerkev na Kostanjevici je v času med 1884 in 1886 poslikal slikar Leonardo Rigo iz Vidma. Sredstva za takratno obnovo je podarila Marija Terezija, grofinja Šambordska, zadnja predstavnica družine Burbonov, ki je dala urediti tudi grobnico svojih prednikov pod prezbiterijem, kjer je še danes. V luneto na vrhu slavo- ločne stene je Rigo naslikal Marijo z Jezuščkom pred kostanjevim drevesom, h katerima angeli vodijo uboge in nesrečne, vdove in sirote. Poslikava je bila zaradi večjih poškodb med prvo svetovno vojno in potresom leta 1976 velikokrat obnovljena in močno preslikana. Z restavratorskim posegom leta 2017 so odstranili nekvalitetne preslikave in odkrili njeno prvotno podobo. Za angelom z lutnjo, ki sedi pod Marijinim prestolom, so se pokazale silhuete Sabotina, Svete Gore in Škabrijela. Po čiščenju temno modre vaze z dvema lilijama ob angelu z lutnjo se je izkazalo, da je bila vaza prvotno črna, lilije pa so bile tri. Marija Terezija je tako nad svoj grob in nad grob svojih prednikov dala naslikati črno nagrobno urno s tremi lilijami kot simbol francoske kraljeve družine. Morda z žalostno mislijo, da z njo rod izumira.

Obletnice, ki zaznamujejo Kostanjevico - maj

1. maj 2004 Slovenija pridružena Evropski uniji; prost prehod meje na Poti na Kapelo (ob sebi je bilo potrebno imeti osebni dokument v primeru kontrole).
6. maj 1976 Prvi potres v tem letu prizadene Kostanjevico.
7. maj 1952 Na Kostanjevici izide prva številka verskega lista Družina (izdaja Apostolska administratura za Goriško).
9. maj 1930 Zgornji del poti na Kostanjevico iz Gorice preimenujejo iz Via della Castagnavizza v Via della Capella.
13. maj 1928 Kolavdacija novih orgel v cerkvi, ki jih je izdelal mojster Janez Kacin iz Gorice, prvič so se oglasile že na veliko noč.
16. maj 1648 Cesar Ferdinand III. naroči goriškim oblastem, naj Kostanjevico izročijo karmeličanom.
16. maj 1949 Komunistične oblasti za skoraj dve leti prepovedo pobiranje miloščine v cerkvi.
21. maj 1924 Na Kostanjevico pridejo prvi italijanski frančiškani tridentinske province.
23. maj 1804 Dunajska vlada sklene kostanjeviški samostan prodati na dražbi (kar pa se ni zgodilo).
23. maj 1915 Italija napove vojno Avstriji.
24. maj 1915 Na Kostanjevici molitveno srečanje in procesija za mir.
24. maj 1970 Ob vhodu v samostan vzidana spominska plošča p. Stanislavu Škrabcu.
25. maj 1915 Kleriki dijaki zapustijo Kostanjevico.
25. maj 1925 Kostanjevico zapusti še zadnji slovenski frančiškan in zadnji slovenski gvardijan pred I. svetovno vojno, p. Albert Pirc.
31. maj 1925 V vojni porušeno in po njej ponovno pozidano cerkev generalni vikar blagoslovi.