Župnija je občestvo majhnih občestev.
Ni dobro človeku, da je sam.
Svoje vere tudi ne moreš živeti sam.
Dobil si jo od drugih, Drugega.
Sedaj si na vrsti ti, da svojo vero živiš in jo prinašaš novemu rodu, kot plamen, ki ne sme ugasniti.
Nekam moraš pripadati.
Nekam moraš pasti v zemljo, kot seme, in se ukoreniniti, sicer ne moreš oboroditi sadov.
Sicer si le uporabnik uslug...
V naši župniji je kar nekaj skupin in morda je med njimi tudi prostor zate.
Gospod stoji pri vratih in trka. Če kdo sliši njegov glas in vrata odpre, bo vstopil in večerjal z njim...
Odpri vrata svojega srca in dobrodošel.