Ob Goriški krajini, kjer se srečujejo meje treh kultur – slovenske, italijanske in avstrijske – so se stoletja pisale zgodbe o vojnah, kulturnih preobratih in nenazadnje o spravi. Vendar pa ta dežela pripoveduje tudi tišje, a prav tako pomembne zgodbe. Ena takšnih je zgodba o vinu. Na tem območju, kjer vinogradniške tradicije segajo več stoletij v preteklost, so se v 18. stoletju zgodili pomembni premiki, ki so oblikovali današnji svet vinogradništva.
Projekt »Vina Prijateljstva in Miru« se poklanja enemu ključnih trenutkov v zgodovini vinogradništva: klasifikaciji vin iz leta 1787, ki jo je uvedla cesarica in kraljica Marija Terezija. Ta klasifikacija je bila pionirski dokument, ki je prvič uradno priznal izjemno kakovost določenih vinorodnih leg v čezmejni Goriški pokrajini.
Danes, skoraj 250 let kasneje, se ta klasifikacija znova vrača v ospredje, saj z njo obujamo ne le spomin na preteklost, ampak tudi slavimo trajno zavezanost odličnosti, ki jo te vinorodne lege še vedno utelešajo.
V okviru projekta Vina prijateljstva in miru se je povezalo nekatere najboljše vinarje in ključne akterje iz sveta vinogradništva v čezmejnem vinorodnem območju, ki obsega Goriška brda, Kras in Vipavska dolina na slovenski strani ter področje od Brd do Ogleja. Predmetno področje ima izjemne klimatske pogoje ter mineralno zemljino za pridelavo vinske trte na svetu. Vinogradi v tem območju obsegajo več kot 3000 hektarjev na slovenski in približno 1500 hektarjev na italijanski strani.
Cilj projekta »Vina prijateljstva in miru«, ki je sofinanciran iz Sklada za male projekte GO!2025, je razvoj čezmejne turistične ponudbe vezane na kulturno dediščino, ki jo ponujata Frančiškanski samostan Kostanjevica ter Castello di Spessa, in s tem prispevati k bogatitvi turistične ponudbe celotnega programskega območja, še posebej obeh Goric ter GO! 2025.