ŠTIRI STOLETJA duhovnega središča
Cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan samostan na Kostanjevici je dal zgraditi grof Matija Thurn leta 1623. Na griču nad današnjo Novo Gorico, tik ob slovensko- italijanski meji, je Kostanjevica vse od takrat svojevrstno svetišče, ki je skozi pestro zgodovino uspelo ohraniti izjemne zaklade preteklosti. Prebivalcem z obeh strani meje predstavlja oazo zelenja, miru in duhovnosti.
Sprva so za duhovno središče in njegov razvoj kar 134 let skrbeli karmeličani, leta 1811 pa je bila Kostanjevica dodeljena v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še danes. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev porušena, a so jo do leta 1929 obnovili in ji povrnili nekdanjo lepoto. V osrednjem delu velikega oltarja je v pozlačenem okvirju, obdanem s krogom žarkov, podoba Kostanjeviške kraljice. Cerkev bogatijo štukature in stenske poslikave. Fresko usmiljene Marije je naslikal Leonardo Rigo, Marijino kronanje na svodu ladje pa furlanski slikar Giovanni Moro. Posebnost kostanjeviške cerkve so številne nagrobne plošče tukaj pokopanih goriških plemenitašev.
Od leta 1985 ima celotno območje Kostanjevice s cerkvijo, samostanom, knjižnico in grobnico status umetnostnega in kulturnega spomenika in tako predstavlja zaščiteno kulturno dediščino slovenskega naroda. Leta 2024 je Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
GROBNICA zadnjega francoskega kralja
Splet zgodovinskih okoliščin je Kostanjevici namenil edinstveno poslanstvo. Pod prezbiterijem njene cerkve v grobnici počivajo zadnji člani francoske kraljevske rodbine Burbonov. Ob julijski revoluciji leta 1830 so jih pregnali iz Francije. Prvo zatočišče so našli na Škotskem, potem na Češkem, leta 1836 pa so prišli v Gorico kot gostje grofa Coroninija. Karel X., ki je prestol zasedel leta 1824, je sedemnajst dni po prihodu v Gorico, 6. novembra 1836, umrl za kolero. Domnevno na lastno željo je pokopan v cerkvi na Kostanjevici.
Slovita kostanjeviška grobnica je zadnji dom še petih članov plemenite družine Burbonov, v niši pred grobnico pa je pokopan tudi dvorni minister Karla X. V sarkofagih iz kraškega marmorja počivajo kraljev najstarejši sin Ludvik XIX. in njegova žena ter Henrik V., vnuk Karla X. in zadnji član veje francoskih Burbonov. Ob Henriku počivata tudi njegovi sestra in žena, ki je umrla zadnja. Njej gre zasluga, da so preostali člani družine pokopani na Kostanjevici. Na željo moža je pod prezbiterijem uredila kripto, ki je v prvotni obliki ohranjena do danes.
ŠKRABČEVA knjižnica
Izjemen knjižni fond samostanske knjižnice na Kostanjevici razkriva tudi zgodbo njenega nastanka. Začetki knjižnice segajo v 16. stoletje. Ko so se frančiškani naselili na Kostanjevici, so s seboj prinesli stare knjige iz njihovega prejšnjega samostana na Sveti Gori, kolikor so jih med neprijaznimi selitvami uspeli ohraniti. Knjižnica je kasneje bogatila svoj fond, saj je bila Kostanjevica od leta 1821 vse do prve svetovne vojne pomembno izobraževalno središče s frančiškansko gimnazijo in dvema letnikoma teologije.
Med več kot 16.500 knjigami, ki jih hrani Škrabčeva knjižnica, so številne neprecenljive. Posebno dragocenost predstavlja 32 prvotiskov, tako imenovanih inkunabul. Na policah knjižnice najdemo tiske, ki so nastajali od 16. do 19. stoletja. Za Slovence je še posebej pomembna slovnica Adama Bohoriča iz leta 1584 Arcticae horulae (Zimske urice) z avtorjevim lastnoročnim posvetilom. Od leta 1952 je knjižnica zaradi svojih dragocenosti kulturni in zgodovinski spomenik. Leta 1998 je bila med obnovo samostana prenovljena tudi knjižnica.
Samostanska knjižnica nosi ime po frančiškanskem patru Stanislavu Škrabcu (1844-1918), ki velja za največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja. Na Kostanjevici je živel dvainštirideset let.
ZBIRKA - vrtnic burbonk
Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije s sedežem v Novi Gorici je v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica leta 2003 na samostanskem vrtu zasadilo obsežno zbirko starih vrtnic burbonk, ki je ena najpopolnejših in največjih zbirk vrtnic iz skupine burbonk na svetu. Vrtnice so dobile ime po otoku, na katerem so bile žlahtnjene - Île de Bourbon, danes Réunion. V maju najbolj bujno cvetijo in razveseljujejo z lepoto ter izrazitim vonjem.
