Biblia Slavica, 2007 (darilo Ministrstva za kulturo RS)
Pri nemški založbi Ferdinand Schoningh, ki v zbirki Biblia Slavica že štirideset let izdaja faksimile najstarejših slovanskih in baltskih prevodov Svetega pisma, je izšel tudi faksimile devetih knjižnih izdaj slovenskih biblijskih prevodov 16. stoletja.
V knjigo – celoten faksimile ima naslov Slovenska Biblija, izdan pa je v formatu Dalmatinove Biblije – je zajetih šest del Primoža Trubarja in trije Dalmatinovi prevodi izpred leta 1578. Med Trubarjevimi prevodi je kar pet novozaveznih besedil; najbolj znani sta Ta Evangeli Svetiga Matevsha (iz leta 1555), ki je prvo v slovenščino prevedeno biblijsko besedilo, in prve izdaje Pavlovih pisem (iz let 1560–1567); med Dalmatinovimi prevodi pa so predvsem starozavezna besedila.
Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, 2001 (darilo Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja)
Ljubljanska plemiška družba sv. Dizma, katere ustanovitelj je bil Sigmund pl. Kunpach, upravitelj idrijskega rudnika živega srebra, ni združevala samo ljubljanskega niti zgolj plemstva dežele Kranjske, a je v Ljubljani imela svoj sedež, v novi stolnici pa oltar in grobnico. Med njenimi člani je živela jasna zavest o pripadnosti temu mestu, ki mu je prav ta družba vtisnila samosvoj pečat baročne kulture.
Spominska knjiga te družbe je nastajala sto trinajst let in je delo več slikarjev, od Antona Trosta, Jerneja Ramschissla, Matija Greyscherja idr. sredi 18. stoletja.
Tega, v dvestotih in oštevilčenih od notarja overovljenih izvodih, spremljata dve študijski knjigi, od katerih prva obsega transkripcijo besedila, prevod in spremno gradivo, druga pa je knjiga razprav.
Knjigo je knjižnici p. Stanislava Škrabca na Kostanjevici podarila Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja ob podpisu listine Ustanove p. Stanislava Škrabca 12. decembra 2003.
Iconotheca Valvasoriana, 2008 (darilo g. Janeza Škrabca, prapranečaka p. Stanislava Škrabca)
Iconotheca Valvasoriana je faksimilirana, znanstvenokritično obdelana grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693), polihistorja dežele Kranjske, člana Kraljeve družbe v Londonu. Obsega sedemnajst zvezkov (četrti je že od leta 1815 izgubljen) s 7752 grafičnimi listi in risbami evropskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja; dragocen zgodovinski vir, edinstveni umetnostni spomenik svetovnega merila.
Janez Vajkard Valvasor je štirinajst let potoval po Evropi in Afriki. Po vrnitvi na Kranjsko se je naselil na gradu Bogenšperk. Ukvarjal se je z matematičnimi in fizikalnimi vedami, saj si je priskrbel vrsto matematičnih in astronomskih instrumentov, ki jih je uporabljal pri poznejšem kartografskem in topografskem delu. Imel je izjemno knjižnico in grafično zbirko, zbirko rudnin in mineralov ter vseh mogočih redkosti in starin.
Za potrebe založniške dejavnosti je leta 1678 na Bogenšperku ustanovil lastno grafično delavnico – pobudnico in začetnico grafične umetnosti na Slovenskem. Ob tem lahko bi rekli zgodovinskem dejanju stopa v ospredje Valvasorjeva vnema in ljubezen do grafične zvrsti. Prve grafične liste je dobil v zapuščini slikarja Jurija Bobiča v Mostah pri Komendi. Zbirko je pozneje dopolnjeval na potovanjih po Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in Franciji. Leta 1685 je zbrane grafične liste sistematično uredil in nalepil v osemnajstih, vsebinsko urejenih zvezkih.
Iconotheca Valvasoriana je natisnjena v stotih izvodih. Knjige so ročno vezane in oštevilčene. Izvod, ki je na ogled v samostanski knjižnici, nosi številko 54.